INSIEME SPECIAL - smeh :)

Irca Shamus in Murphy sta si zeželela pinte pive, a sta po žepih s skupnimi močmi nabrala le borih 50 centov. Znenada se Murphyu utrne genialna ideja in naroči Shamusu, naj malo počaka, sam pa skoči v bližnjo mesnico. 
Ko se vrne s kosom navadne klobase, Shamus znori: "Pa kaj si ob pamet?! Zdaj sva ostala čisto brez denarja!" 
Murphy odvrne: "Ne skrbi, ti samo pridi z mano."
In gresta v prvi pub, kjer Murphy naroči dve krasni pinti Guinessa in dva kozarca Jamson viskija. 
Shamus se drži za glavo: "Zda je konec z nama, saj veš, da nimava prebite pare..."
Murphy pa odgovori: "Ne skrbi, res nimava denarja, imava pa plan. Cheers!"
Ko zvrneta pijačo, Murphy razloži svoj plan: "Tako bova naredila: Jaz bom potisnil klobaso skozi zadrgo na mojih hlačah, ti pa se spusti na kolena in jo vzemi v usta."
Ko gostilničar opazi, kaj počneta, čisto znori in ju vrže ven. 
Tako nadaljujeta s svojim planom od puba do puba, od pinte do pinte, od viskija do viskija, vedno bolj nabasana, ko Shamus potoži:
"Murphy, jaz ne morem več tako naprej. Kolena me bolijo za krepat!"
In Murphy odgovori:
"Kako pa misliš, da je meni? Že v tretjem pubu sem izgubil klobaso!"

Možakar iz Texasa vstopi v irsko pivnico in pravi: 

"Sem slišal pravit, da ste Irci strašni pivci. 500 $ plačam tistemu, ki si upa spiti 10 pint Guinessa na dušek, enega za drugim!« 

Pivnica obmolkne, nihče mu ne odgovori, le en možakar odide. Čez kakšnih dvajset minut se vrne in potreplja Texačana po ramenu: 

»Je tvoja ponudba še vedno veljavna?«

»Seveda,« pravi Texačan, in naroči točaju 10 pint Guiness piva.

Možakar rukne vseh 10 vrčkov, enega za drugim, na dušek in Texačan se zaprepadeno sesede, medtem ko ostali pivci v klubu navdušeno aplaudirajo junaku. Texačan pivcu izroči obljubljenih 500 $ in pravi:

»Čestitam. Ampak, če smem vprašati, kje si bil tistih dvajset minut prej, ko si odšel?«

»Oh,« pravi Irec, »moral sem v pub na koncu ulice, da se prej prepričam, če zares zmorem vseh deset pint.«

Stari Murphy je dolga leta delal v krajevni pivovarni. Nekega dne je po nesreči padel v velik sod piva in utonil.
Dolžnost njegovega šefa je bila žalostno vest sporočiti Murphyjevi ženi. Ko je ubožica izvedela, da je vdova, je padla v neutolažljiv jok.
Med hlipanjem je vprašala, ali je revež Murphy zelo trpel. Šef ji odgovori:
"Po mojem ne. Trikrat je zlezel iz soda in šel na WC."

Gost se opoteče k edinemu drugemu gostu v lokalu in ga vpraša, ali mu lahko plača pivo. »Seveda,« pravi drugi, »zelo lepo od tebe. Od kod pa si, če smem vprašati?«

»Jaz sem Škot«, pravi prvi.

»Ah,« pravi drugi, »tudi jaz sem Škot. Pa dajva še eno na Škotsko, a?«

»Seveda,« pravi prvi. »Od kod na Škotskem pa si?«

»Jaz sem iz Aberdeena, pa ti?«

»Hej, tudi jaz sem iz Aberdeena. Pa dajva še eno na Aberdeen, a?«

»Seveda, dajva. Pa daj, povej, na katero šolo si hodil v Aberdeenu?«

»Saint Andrews, letnik 1962. Pa ti?«

»Pa to ni res, tudi jaz sem letnik 1962 na Saint Andrews-u. Saj bova še eno na Saint Andrews, kajneda?«

Medtem vstopi eden lokalnih gostov in vpraša točaja, kaj se dogaja in ta mu odgovori:

»Ah, nič takšnega. Dvojčka MacGregor sta se spet napila.«

Nekaj Guiness piva se je polilo po tleh pivnice in tam tudi ostalo čez noč. Priteče miška iz luknje, poliže Guiness enkrat, pa še enkrat, pa še enkrat in tako naprej, dokler ni obležala ob luži.

Vso noč se je slišalo slabotno rjovenje:

»Dajmo, pripeljite mi zdaj tistega mačkona, da ga nalomim! Bo že videl, kdo se koga boji!«

Dva Irca se znajdeta v rešilnem čolnu potem, ko je njihova ladja potonila. Ko sta brskala po rešenih zalogah, je eden od njiju našel staro svetilko, podobno Aladinovi. Obupan jo je začel drgniti in glej ga zlomka, duh se zares prikaže. A opozoril ju je, da jima lahko izpolni samo eno samcato željo.

Brez razmisleka je Irec butnil:

»Naredi, da bo ves Ocean pivo!« Rečeno storjeno, duh pa je takoj zatem izginil. Irca nejeverno gledata okrog sebe in preudarjata nove okoliščine, v katerih sta se znašla. Pa drugi Irec popeni:

 »Ti norec, glej kaj si naredil. Zdaj bova morala scat v čoln!«

Možakar se ravno odpravlja iz pivnice, ko neznanec stopi not in ga povabi na pijačo.

»Žal, moram domov, moji ženi res ni všeč, če pridem pozno.«

»Ja, ampak zato, ker ne počneš tako kot jaz: Vsako noč, ko pridem domov, odgrnem rjuhe, zlezem med njene noge in ližem, ližem, kakšnih 20 minut. Verjemi, naslednje jutro je vse lepo in prav.«

Možakar sklene, da bo poskusil. Ko pride domov, je hiša v trdi temi, on pa odgrne rjuhe in zleze med ženine noge. Po kakšnih 20 minutah gre v kopalnico in zakriči, ko tam zagleda svojo ženo, ki ga okara:

»Si nor, kaj tako kričiš – mojo mamo boš zbudil!«

Irec O'Malley pri zdravniku izve šokantno vest – ima raka, neozdravljivo bolezen, zaradi katere bo morda živel še kakšna dva meseca. Ko pride v čakalnico, kjer ga čaka sin, mu reče:

»Sin moj, stvari so slabe. Raka imam in morda bom živel še dva meseca. A mi Irci se ne damo, slabe novice zalijemo enako kot dobre, greva na pivo!«

Nekaj vrčkov v pivnici ju res razvedri in sosed, ki ravnokar vstopi, ju vpraša, kaj praznujeta. O'Malley reče:

»Nič veselega, AIDS imam in morda bom živel samo še kakšna dva meseca. A mi Irci slabe novice zalijemo enako kot dobre, daj, spij vrček z nama.«

Rečeno, storjeno. Ko sosed odide, ga sin vpraša, zakaj se mu je zlagal. Saj bo vendar umrl od raka, ne od AIDS-a? Pa mu razloži O'Malley:

»Res je, sin moj, umiram od raka. Ampak res ne bi hotel, da bi kdorkoli od teh mrhovinarjev spal s tvojo mamo, ko grem.«